fbpx

Na kratko o pasmi

Avstralski ovčar je atletski, močan in aktiven pes, katere izvor ni popolnoma znan, pasma kot jo poznamo danes pa izhaja iz Amerike. Tam so bili že od nekdaj tesno povezani s kavbojskim življenjem na ranču, kjer so pasli živino s svojim prodronim pogledom in neskončno energijo. So srednje veliki, njihova bujna dlaka pa ima ogromno različnih barvnih kombinacij. Avstralčki so izjemno inteligentni in znajo včasih tudi ponagajati, zato je pomembno, da ga že zgodaj izšolamo. Če iščete pametnega, neutrudnega in delovnega partnerja, je avstralski ovčar lahko dobra izbira.

Povprečne velikosti in pričakovana življenjska doba pasme

Višina

46 cm – 58 cm

Teža

13 kg – 22 kg

Pričakovana življenjska doba

10 – 15 let

Lastnosti in značilnosti pasme

Družinsko življenje

Povezan z družino: 3/5
Se ujame z mlajšimi otroci: 5/5
Se ujame z drugimi psi: 3/5

3.5/5

Osebnost

Učljivost: 5/5
Energetičnost: 5/5
Nagnjenost k lajanju: 3/5
Potrebna aktivnost in mentalna zaposlitev: 5/5

4.5/5

Fizične lastnosti

Odpadanje dlake: 3/5
Zahtevnost nege dlake: 2/5
Nagnjenost k slinjenju: 1/5
Tip dlake: Dvojna, srednje dolga dlaka

2.5/5

Socializacija

Odprtost do tujcev: 3/5
Nivo igrivosti: 4/5
Varovalna narava: 3/5
Nivo prilagodljivosti: 3/5

3/5

Kaj lahko pričakujete ob skrbi za avstralskega ovčarja

Imeti psa ni le privilegij, je tudi ogromna odgovornost. Psi so od nas odvisni, nuditi jim moramo vsaj hrano in zatočišča, zaslužijo pa si seveda veliko več. Ko pripeljete psa v svoje življenje, morate razumeti obvezo, ki jo lastništvo psa vključuje.

Zdravje

Avstralčki so na splošno zdravi psi. Redno jim je potrebno pregledovati ušesa, da pravočasno zaznamo in odstranimo tujke ter preprečimo nabiranje voska. Prav tako jim je potrebno redno umivati zobe.

Priporočeni zdravstveni testi nacionalnega kluba rejcev:

  • Ocena kolkov

  • Ocenjevanje oftalmologa

  • Ocenjevanje komolcev

Nega

Na splošno bo tedensko razčesavanje ohranilo dvoslojno dlako avstralskega ovčarja sijočo in gosto. Med sezono izpadanja pa bo potrebno nekaj več skrbi in nege. V tem obdobju lahko vsaka dva ali tri dni uporabite krtačo za podlako, da odstranite obilno odmrlo dlako, čemur sledi še razčesavanje z žično krtačo, da poskrbimo, da v dlaki ni morebitnih vozličev . Avstralčki so pogosto na prostem, v blatu, lužah, zato ni nič nenavadnega, da se domov vrnejo bolj umazani, kot so šli. Toda če niso zašli v posebno umazano situacijo, je kopel potrebna le občasno. Kot pri vseh pasmah je treba tudi avstralčkom redno striči kremplje.

Aktivnost

Visoko energičen, atletski pes, kot je avstralski ovčar, potrebuje veliko vadbe in aktivnosti na dnevni bazi. Avstralčki se radi družijo s svojimi lastniki in jih z veseljem spremljajo na dolgih sprehodih ali, še bolje, pohodih. Ko avstralček preraste svoje mladostno obdobje in je njegov skeletni sistem v celoti izoblikovan, je lahko odličen tekaški spremljevalec. Najboljši način za porabo odvečne energije pa je “delo”, kot naprimer pašnja živine, agility, poslušnost ali plavanje.

Vzgoja

Zgodnja socializacija in šolanje sta nujni za avstralskega ovčarja. Avstralčki so močno navezani na svoje družine, zato so lahko teritorialni in preveč zaščitniški, in lahko postanejo uničujoči, če ostanejo brez družbe dalj časa in prepogosto. Na srečo jih je zaradi te zvestobe v kombinaciji z močno inteligenco in visoko energijo pasme dokaj enostavno trenirati.

Prehrana

Avstralski ovčar bo zadovoljen z visoko kakovostno hrano za pse, bodisi komercialno izdelano ali pripravljeno doma pod nadzorom in odobritvijo vašega veterinarja. Vsaka hrana mora ustrezati starosti psa (mladičku, odraslemu ali starejšemu psu). Nekateri psi so nagnjeni k prekomerni teži, zato pazite na porabo kalorij in telesno težo vašega psa. Priboljški so lahko pomemben pripomoček pri vzgoji, če jih pes zaužije preveč pa lahko povzročijo prekomerno težo. Če imate pomisleke glede teže ali prehrane vašega psa, se posvetujte s svojim veterinarjem. Čista, sveža voda pa naj bo vedno na voljo.

Zgodovina pasme

Avstralski ovčar izvira iz linije najboljših evropskih pastirjev. Njihova “svetovna turneja” se je začela v Evropi, blizu Pirenejev. Na obmejnem območju med Francijo in Španijo, so domorodci, znani kot Baski, zgradili svoj stoletja star sloves pastirjev svetovnega razreda. Njihov pastirski pes se je imenoval pirenejski ovčar, prednik našega sodobnega avstralskega ovčarja.

V zgodnjih 1800-ih so se avstralski Anglo-emigranti začeli priseljevati v prostrano notranjost celine v iskanju bogatih pašnikov za govedo. Sčasoma so številni Baski s svojimi zvestimi pastirskimi psi odpluli na vzhod, da bi preizkusili srečo na avstralski celini, v “raju” za pastirje ovc.

Med svojim dolgim ​​bivanjem v Avstraliji so pastirji svoje pse s križanjem z uvoženimi britanskimi ovčarji, med njimi škotskimi ovčarji in border collie-ji. Potem so neustrašni Baski zapustili Avstralijo in odpluli na bolj zelene pašnike, v Kalifornijo.

Kalifornijski rančerji so občudovali pastirske pse Baskov in domnevali, da so avstralska pasma – od tukaj torej zavajajoče ime avstralski ovčar. Avstralski ovčarji, ki so bili v Ameriki še dodatno križani z drugimi pasmami in “izpopolnjeni”, so od takrat ikonični del kavbojske kulture. Mnogi še vedno z veseljem pasejo na ameriškem zahodu, nekateri primerki te vsestranske pasme pa delajo kot terapevtski psi, iskalci mamil in psi za iskanje ter reševanje ljudi.